 |
SLOVENSKA KUNČJEREJA VSE KAR JE POVEZANO S KUNCI
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
janezpe Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.03. 2012, 20:53 Prispevkov: 37
|
Objavljeno: 11 Jun 2012 00:04 Naslov sporočila: SPLOŠNA DEBATA |
|
|
Tema je namenjena splošni debati, debati o vsem.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
janezpe Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.03. 2012, 20:53 Prispevkov: 37
|
Objavljeno: 11 Jun 2012 00:12 Naslov sporočila: PROBLEMATIKA REJE KUNCEV, KMEČKI GLAS |
|
|
http://www.kmeckiglas.com/index.php?option=com_content&task=view&id=4625&Itemid=125
KDAJ BODO KUNCI DOČAKALI BOLJŠE ČASE?
03. 05. 20 (15:13)
Problematika reje kuncev
Španija, Francija in Italija priredijo in tudi porabijo največ kunčjega mesa med evropskimi državami, na Kitajskem pa proizvedejo največ volne iz krzna kuncev in hkrati priredijo tudi veliko kunčjega mesa, ki je namenjeno evropskim porabnikom. V EU za meso vzredijo 325 milijonov kuncev na leto, v vzhodni Aziji pa okoli 845 milijonov kuncev, od tega jih samo na Kitajskem vzredijo približno 515 milijonov. Večina teh kuncev prirašča na velikih farmah, največkrat v nenaravnih pogojih, ki živalim povzročajo stres, nezmožnost izvajanja značilnega vedenja in številne druge zdravstvene težave.
Če je EU vsaj delno spremenila rejo kokoši nesnic s prepovedjo klasičnih baterijskih kletk in uvedbo obogatenih, česar še vedno ne spoštuje kar trinajst držav članic (Belgija, Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Madžarska, Latvija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija in Španija), pa kunce še vedno ščiti le splošna Direktiva Sveta 98/58/ES o zaščiti rejnih živali in vsebuje določila, ki veljajo za zaščito rejnih živali po vsej Uniji.
Na Veterinarski upravi RS pravijo, da za zaščito kuncev ni posebne zakonodaje najverjetneje zato, ker evropska kunčereja po obsegu ni primerljiva z rejo kokoši nesnic.
»Reje kokoši nesnic so bolj razširjene, hlevi, v katerih jih redijo, so zelo veliki in v njih je lahko tudi po več deset tisoč ali celo po 100.000 kokoši. Pri kuncih tako velikih rej ni. Vendar pa to ne pomeni, da zato ne potrebujejo posebne zaščitne zakonodaje. Te zadeve se žal premikajo prepočasi,« meni prof. dr.Alenka Dovč z Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine.
V Sloveniji obstajata le dve veliki reji, pri katerih pa v zadnjih letih (v zvezi s krmo) niso odkrili večjih nepravilnosti, zato pri nas ni pričakovati posebnih predlogov glede zaščitne zakonodaje, ki bi urejala bivalne pogoje kuncev. Sprememb pa do leta 2015 najverjetneje ne bo niti na ravni EU, saj nova strategija o zaščiti in dobrem počutju živali ne zajema kuncev kot tudi ne nekaterih drugih vrst rejnih živali, kljub težavam, na katere opozarjajo znanstveniki in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).
Pri nas le dva velika rejca kuncev
64 odstotkov Evropejcev vendarle razmišlja o bolj trajnostnem načinu kmetovanja in dobrem počutju živali ter podpira njihovo zaščito, medtem ko se drugim (34 odstotkom) to ne zdi pomembno. Celo podporniki za izboljšanje počutja živali so premalo obveščeni o načinu reje in se pri nakupu hrane živalskega izvora odločajo bolj na osnovi cene in lastnosti živil, in ne na podlagi vpliva sistema reje na počutje živali. Zagotavljanje primernih pogojev reje za kunce pa ni le kaprica posameznikov, ampak pomembno dejstvo, ki je tesno povezano s kakovostjo mesa, zdravstvenim varstvom živali in varstvom okolja.
V intenzivni reji so kunci uhlevljeni večinoma individualno v žičnatih kletkah velikosti od 450 do 600 cm² (kar je približno kot list A4-formata). To jim onemogoča značilno obnašanje in gibanje, zaradi česar imajo krhke kosti, žičnata tla pa jim povzročajo tudi žulje na tačkah, ki lahko vodijo do okužbe in vnetja sklepov (artritis). Divji kunci so socialne živali, ki živijo v tesno povezanih skupinah z močno hierarhijo, v kletkah pa jih največkrat redijo individualno, brez stikov s sovrstniki, krmijo pa jim peletirano krmo, ki jim ne omogoča glodanja.
Načeloma velja, da kunci v ekstenzivni reji niso tako dovzetni za bolezni, če so bivanjske razmere ugodne. Tako na slovenskih kmetijah kunce večinoma redijo v kunčnikih na tleh s polnim nastiljem, kjer imajo na voljo primernejšo krmo, in sicer travo, seno, deteljo, lucerno, zelenjavo in zrnje, nekateri pa jih redijo tudi v skupinski prosti reji z dostopom do zunanjih površin ali pa vsaj do pokritega izpusta z utrjenimi tlemi. Tako prirejeno meso je malo dražje, vendar ne toliko, da bi porabniki raje kupovali cenejše kunčje meso, uvoženo z Madžarske, Hrvaške, Češke in iz nekaterih drugih držav, kjer kunce redijo v žičnatih kletkah.
»Vzroki za pogin, predvsem pri mladičih, so predvsem prebavna in dihalna obolenja, lahko pa poginjajo tudi zaradi stafilokokih pljučnic ali sepse, ki jo povzroči bakterija E. coli,« pojasnjuje Dovčeva. Največkrat so pogini povezani z nečistočo, slabo oskrbo in neprimerno krmo. V intenzivni reji so tako izgube kuncev tudi več kot 30-odstotne, kar pa očitno ne predstavlja prevelike težave, saj imajo samice mladiče tudi do 8-krat na leto, in tako kar hitro nadomestijo izgube. Da samice v reji ne kotijo zgolj dva- do trikrat, kot je naravno, jim veterinarji vbrizgavajo hormone sintetične prostaglandine. »Ti ob pravilni uporabi niso nevarni in pri samicah sprožijo pojatev (estrus), sinhrono oploditev ter kotitve ob istem času. Kljub varni uporabi pa se vendarle uporabljajo v intenzivni reji, za katero je znano, da ni dobra, kar se tiče počutja živali,« pravi dr. Alenka Dovč.
Intenzivna reja ni prihodnost
Intenzivni rejci kuncev zavračajo nastilj (slama, seno) v kletkah, ker je to neekonomično, (pre)zahtevno pa je tudi vzdrževanje čistoče. To pomeni, da kuncem ne morejo zagotoviti niti primerne vlaknaste krme, ki omogoča glodanje in preganja dolgčas, kaj šele, da bi jim zagotovili primerne bivalne pogoje. Če bi osiromašeno okolje v kletkah obogatili zgolj z malo slame ali z lesenimi letvami za glodanje, bi se kunci zamotili in zmanjšali neznačilno vedenje (grizenje kletke, pretirano čiščenje dlake in drugo), v skupinskih kletkah pa bi se zmanjšale tudi agresija in poškodbe ušes.
Alternativa je prosta reja v hlevu ali v izpustu (na pašniku) v skupinah, razen v primerih kotitve in skrbi za zarod. Ta uhlevitev kuncem omogoča več gibanja, druženje s sovrstniki, igro in primerno krmo, to pa logično vpliva tudi na senzorične lastnosti kunčjega mesa.
Meso kuncev, rejenih v alternativnih sistemih, krmljenih z vlaknasto krmo, vsebuje manj vode in maščob, več enkrat nenasičenih in omega 3 maščobnih kislin, ki znižujejo koncentracijo skupnega in (slabega) holesterola LDL ter zvišujejo koncentracijo zaščitnega holesterola HDL v krvi, meso pa je hitreje toplotno obdelano in ima intenzivnejšo barvo kot meso kuncev, rejenih v žičnatih kletkah, krmljenih zgolj s peletirani krmo.
Intenzivna reja kuncev, zasnovana na uvoženi tehnologiji, opremi in živalih, se v Sloveniji že od leta 1983, kamor segajo njeni začetki zaradi več dejavnikov, ni najbolje obnesla. Tako pri nas še vedno prevladuje ekstenzivna reja kuncev, kjer imajo na kmetijah poleg drugih rejnih živali tudi kakšnega kunca, ki ga krmijo s primerno krmo z veliko vlaknine, nekateri pa jih celo pasejo, in s tem vplivajo ne samo na kakovost kunčjega mesa, ampak tudi na počutje živali in varstvo okolja.
Evropska zakonodaja podpira zaščito rejnih živali
Evropska kmetijska politika se že dalj časa ne ukvarja le s težavami na prostem trgu zaradi cikličnih nihanj cen, ki jih pogojuje vreme. Kmetijska politika je od prelomnega leta 1970 naprej, ko je Unija postala samooskrbna in je začela ustvarjati presežke hrane, bolj ali manj usmerjena v iskanje alternativ intenzivni reji in spodbuja trajnostni način kmetovanja.
Glede na to, da ljudje v svetovnem merilu zavržemo tretjino vse pridelane hrane na leto in da še vedno milijoni umirajo zaradi lakote, intenzivna reja živali (ali pridelava živil rastlinskega izvora) ne bo več dolgo vzdržala kot izgovor za rešitev teh težav.
Klara Nahtigal |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
atom
Pridružen/-a: 04.11. 2012, 08:36 Prispevkov: 5 Kraj: Kranj
|
Objavljeno: 04 Nov 2012 08:58 Naslov sporočila: Dobri časi |
|
|
Za rejo kuncev so časi vedno primerni, če je le kdo pripravljen delati z njimi. Torej, ljubiteljsko, in takih nas je veliko.
Za zaslužek je slika zelo drugačna.
Lp, Tom  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
janezpe Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.03. 2012, 20:53 Prispevkov: 37
|
Objavljeno: 05 Nov 2012 00:57 Naslov sporočila: |
|
|
ja jaz sem se malo bolj ukvarjam s kunčjerejo in dokler si ne pridobiš kupcev, ki so pripravljeni odšteti malo več je to bolj žalostna zgodba  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
janezpe Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.03. 2012, 20:53 Prispevkov: 37
|
Objavljeno: 05 Nov 2012 01:05 Naslov sporočila: |
|
|
Mislim da bi bilo v prihodnosti dobro organizirati kakšno razstavo kuncev, kjer bi se malo predstavili ostalim. Problem nastane samo v tem, ker nas je zaenkrat malo. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
janezpe Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.03. 2012, 20:53 Prispevkov: 37
|
Objavljeno: 06 Jan 2013 23:53 Naslov sporočila: modri dunajčan |
|
|
t0107258 je napisal/a: |
mene zanima kdaj je zajkla pripravljena za naskok,ker mi noče stati,in na koliko dni je spet pripraljena?Hvala za odgovor! |
|
|
Nazaj na vrh |
|
 |
janezpe Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.03. 2012, 20:53 Prispevkov: 37
|
Objavljeno: 06 Jan 2013 23:55 Naslov sporočila: |
|
|
Luna je napisal/a: |
Živijo!
Zelo si želim pritlikavega dolgodlakega ovnača,samičko,staro največ 7 tednov. Prosim javite mi, če poznate koga, ki jih prodaja.
Že vnaprej se najlepše zahvaljujem za odgovore.
Lep pozdrav,
Luna |
|
|
Nazaj na vrh |
|
 |
damjangenc
Pridružen/-a: 14.03. 2013, 13:44 Prispevkov: 8
|
Objavljeno: 14 Mar 2013 14:21 Naslov sporočila: |
|
|
no se strinjam da je velika problematika intevzivne reje samo tako kot je gor napisano pri nas sta dva pa se ta nista neki velika rejca
drgace sem zelo velik nasprotnik pridelave zajcjega mesa v zicnih kletkah kjer se ne more zival niti normalno obrnt in futrana samimi briketi
in posledicno nam ceno nizajo taki rejci ker imajo pitance z hitrim prirastom o sami kvaliteti mesa pa raje nebi |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Petra
Pridružen/-a: 24.06. 2013, 07:25 Prispevkov: 1
|
Objavljeno: 24 Jun 2013 07:37 Naslov sporočila: Prašiči in kunci |
|
|
Pozdravljeni!
Do zdaj sem vedno kupovala kunčje meso, zdaj pa sem se odločila, da jih bom sama pitala. Imamo dovolj zemlje tako, da lačni ne bodo. Prostor pa je problem. A jih ima kdo doma skupaj s prašiči? Imamo 3-4 pujse in me skrbi, da zajcem ne bi škodil amoniak, ki je v prašičjem gnoju še bolj vohljiv. Ima kdo izkušnje s sorejo prašičev in kuncev?
Hvala in LP. _________________ Če izbereš krajšo pot ne pričakuj, da bo tudi lažja. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|